Knjiga predstavlja naselbinsko podobo prelomnega časa (konec 3. do začetka 7. st.) v zgodovini Evrope na izpostavljenem geografskem območju med prestolnicama poznoantičnega sveta Raveno in Konstantinoplom. Politične, vojaške, gospodarske in socialne razmere so ob močnem pritisku barbarov izza limesa povzročile propad nekdanjih naselbinskih oblik: mesta so bila v celinskem delu največkrat opuščena ali pa so obstajala le še v močno skrčenih in ruraliziranih skeletih nekdanjih mest. Bolje so se ohranila le urbana središča v mediteranskem pasu. Tudi nižinske naselbine, predvsem nekdaj močne rimske vile, so prenehale obstajati že do sredine 5. st. Prebivalstvo se je zato začelo postopno umikati v odročne kraje in na naravno zavarovane hribovske naselbine avtarkičnega značaja, kjer pa so še vedno ohranjali antične civilizacijske pridobitve vse do konca 6. st. Predstavljene so tudi utrdbe iz Justinijanovega časa, ki dokazujejo domišljen sistem varovanja komunikacij med obema prestolnicama. Delo podaja temeljni pregled množice značilnih mest, nižinskih zaselkov in utrjenih naselbin z načrti, zemljevidi in fotografijami, kot tudi interpretacijo celovite preobrazbe naselbinske slike.