Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji

Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji
Author: Irena Rejec Brancelj
Publisher: Založba ZRC
Total Pages: 106
Release: 2001
Genre: Social Science
ISBN: 9619044355

Knjiga osvetljuje kmetijsko obremenjevanje v izbranih slovenskih pokrajinah. Preučevanja so zajela štiri poglavitne slovenske pokrajinske tipe: ravnine, gričevja, hribovja in kraške pokrajine. Terensko raziskovanje na ravni kmetij je potekalo v 18 pokrajinah. Anketiranih je bilo 1006 kmetij in analiziranih 162 vzorcev vode. V ospredju obravnave so kmetije kot razpršeni viri tovrstnega obremenjevanja. Predstavljeni so razširjenost obremenjevanja po posameznih pokrajinah, notranje razlike, pokrajinska povprečja, primerjava med pokrajinami in med pokrajinskimi tipi ter skupno povprečje vseh obravnavanih pokrajin. Avtorica obravnava različne oblike kmetijskega obremenjevanja, njihovo intenzivnost, išče povezave med družbenogospodarsko sestavo kmetij in načini kmetovanja. Prikaže glavne dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko onesnaženost pokrajine, predstavi pa tudi okoljsko ozaveščenost kmetovalcev.

Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz

Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Author: Mateja Krajnc
Publisher:
Total Pages: 282
Release: 2016
Genre:
ISBN:

Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.